Home
Karla Haderlap-Pasterk
 |
Leta èlovekova – Menschenjahre - Karla Haderlap 2005
Pesmi in zgodbe iz kapelških grap / Mohorjeva-Hermagoras Verlag
V kapelških grapah, tu mi smo doma,
zapojemo radi veselga srca.
Tu oèka noj mamca bili so doma,
ljubezen velika pri nas je bila.
Ko sem na paši bla,
sem si prepevala.
Kravce se pasle so,
srce pa vriskalo.
Ko sem še mlada bla' in vsa zaljubljena,
v srcu sem èula spev, fantov odmev.
On je kosil travo, jaz sem grabila jo.
To so se èasi bli' kam so le neki šli?
Kje je le tisti èas, ko smo zapel' na vas?
Suhi moj rožmarin zdaj je v spomin.
Ravensbrück
Iz Ravensbrücka bruhne val,
iz Dachaua zdrvi „drhal",
Sachsenhausen, Buchenwald
in tisoè drugih taborišè
zažene strašen krik in vrišè!
Obtožba šla bo do neba -
obtožba celega sveta.
(PRIPIS je vzet iz knjige „Ravensbrück")
Nate mislim
Nate mislim,
ko zarja zjutraj se razgrinja,
nate mislim, kadar pride dan,
duh moj splava k tebi v daljave
in vošèi tebi »dober dan«.
Ko se muèim z delom sredi dneva
in ko ptièki veselo žvrgole,
ko vse okrog mene prepeva,
misel nate v meni le živi.
Ko zveèer vse že sladko spava,
meni hitro ni zaspati moè,
brez misli nate jaz paè ne zaspim,
brez nje se tudi nikdar ne zbudim.
Sledovi vojne med 1938- 45 v kapelških grapah
Odkar živijo na svetu ljudje, živi tudi sovraštvo.
Pohlep po oblasti in bogastvu povzroèa zavest in prepire. Iz prepirov se razvijajo pretepi in v veèjem obsegu vojne.
V zaèetku drugega tisoèletja so bile križarske vojne, v katere so bile vpletene cele države in so terjale nešteto èloveških žrtev. Pozneje so veè stoletij Turki napadali tudi naše kraje. Bili so kmeèki upori, v katerih je mnogo ljudi žrtvovalo svoja življenja. Koje v devetnajstem stoletju vladal Bonaparte, so Francozi preplavili Evropo, med drugim tudi naše kraje.
V tem stoletju je prva svetovna vojna, ki se je starejši ljudje se spominjajo in je trajala 49 mesecev in pet dni, povzroèila nad milijon žrtev samo na šoški fronti. Med njimi je bilo 412.000 Avstrijcev, tudi oèetje in fantje iz naših krajev. Nekateri so pokopani na velikih vojaških pokopališèih v Italiji, v Doberdobu ali v kostnici v Števerjanu.
Druga svetovna vojna pa je pobrala še veè naših ljudi, nekateri so padli na bojišèu, drugi pri partizanih, veliko jih je umrlo v taborišèih. Da ne bi bile vse te žrtve zaman in da jih ne bi po petdesetih letih že kar dokonèno pozabili, bom napisala, kar sem še mogla zvedeti od ljudi, ki se živijo. Opisati hoèem Lepeno, Podpeco in Koprivno.
Na spomeniku v Železni Kapli je vklesanih 60 imen domaèih partizanov. V taborišèih je umrlo 62 oseb, doma pa je bilo umorjenih 34. Na kapelškem pokopališèu pa je menda pokopanih 120.
Družina Blajs v Koprivni
Gospodar Hanzi Paul in žena Liza, roj. Blajs, sta imela trinajst otrok - osem je ostalo živih - pet fantov in tri dekleta. Najstarejši Jaki je bil že v prvi svetovni vojni. V koncentracijskem taborišèu v Dachauu so umrli Jaki, Johi in Lipi, Peter je padel na Francoskem, najmlajsi Tini je s fronte prišel v ameriško ujetnistvo in je kot edini preživel. Nekoè je bila to sreèna in idilièna družina, kjer je bilo doma petje in muziciranje.
Družina Zgornji Mozgan v Koprivni
Gospodarjeva žena Marija Paul, roj. Miklau, je bila moèna ženska, lotila se je menda tudi vseh moških del. Pred vojno je bil èas divjih lovcev. Ljudje vedo povedati, da se je tudi Marija ukvarjala z divjim lovom. Vzela je nahrbtnik na rame, vanj spravila puško in pletenje. Na prei je pletla nogavice in imela puško pripravljeno za strel. Menda je kar dobro pomerila.
Iz te družine so bili trije odgnani v taborišèe: gospodinja Marija, osemnajstletna hèi Amalija (zdaj poroèena Persche), in Johana Grubelnik, ki je tam služila. Marija je umrla v taboriscu Ravensbrück, Johana in Amalija pa sta preživeli.
Družina Potoènik v Koprivni
Gospodar je bil Poldi Osojnik, njegova žena Staza je bila Blajsova hèi. Bila sta najemnika na majhni Potoènikovi kmetiji. Poldija so odgnali v taborišèe Dachau in je tam umrl. Stazi so ostale hèi Terezija in rejenki Anèi in Lizi. Terezija je umrla, ko je bila stara osemnajst let.
Druzina Riepl v Podpeci
V družini sta bila fanta in veè deklet. Poznejši gospodar Florijan Sadovnik je bil veliko na poti in je imel važne funkcije, med drugim je bil tudi tolmaè. Ernest je bil nekje v Jugoslaviji na fronti in je tam padel. Sestro Fani pa je po vojni nekdo ustrelil.
Florijan je bil po vojni v Begunjah obsojen na smrt. Imel pa je sreèo. Nekaj ljudi iz Solèave ga je zagovarjalo, da jim je med vojno pomagal, tako so ga pomilostili. Domaèija je bila po vojni zažgana. Okoli leta 1970 je v zahvalo za življenje zgradil vseversko cerkev. Njegova zamisel je bila, da bi vse vere in narodi v eni in isti cerkvi lahko slavili Boga. Dolga leta je sam gospodaril pri Riplnu, kjer je imel tudi gostilno. Florijan je 82 let star 1994 umrl.
Družina Èemer v Podpeci
Gospodarja sta bila Luka Kogoj in žena Marija. Ob hajki 12. oktobra 1943 so odgnali v taborišèa veliko ljudi iz Lepene, Podpece in Koprivne. Policija je odpeljala tudi Luko in hèer Katarino. Žena Marija je ležala tedaj z dojenèkom, pa so jo takrat pustili še doma, slišala pa je, da pride na vrsto drugiè. Zato ni dolgo èakala in je še isto noè odšla k partizanom. Najstarejšega sina Janeza so odvedli že 7. oktobra najprej v Kaplo, nato pa v taborišèe, v tako imenovani „Jugendlager" Solingen-Moringen. Doma je bilo še šest otrok. Desetletni Stanko in triletna Adela sta bila kasneje umorjena pri Peršmanu. Katarina je bila v Ravensbrücku in je preživela. Luka je umrl v Dachauu. Janez in Marija sta preživela. Ob vrnitvi pa je bil dom požgan.
Družina Peršman v Podpeci
Tu se je zgodila najveèja tragedija vojnega èasa pri nas. 25. aprila 1945 so esesovci pridrveli k Peršmanu, zažgali poslopja, dva velika hleva in hišo. Medtem pa so postrelili družinske èlane kot maèke - od 77-letne stare mame do leto dni starega dojenèka - enajst oseb je bilo tam umorjenih: neèak Stanislav in neèakinja Adelgunda Kogoj-Èemrova, gospodar Luka Sadovnik, gospodinja Ana, stara mati Franciska, gospodarjeva sestra Katarina, otroci Franciska, Albin, Filip, Viktor in Mirko. Živi so ostali le Katarinin sin Ciril, ki je bil zbežal pod mizo, tam obležal in se ni ganil (nacisti so mislili, da je mrtev), hèeri Ana in Malka sta se hudo ranjeni izvlekli iz hiše, ki je nato pogorela, najstarejši sin Luka pa je imel sreèo, da je bil tisti cas pri sosedu.
Družina Peternel v Podpeci
Gospodar je bil Toni Sadovnik, ki je bil v vojni. Lizo Schorli so odgnali v taborišèe. Pri hiši sta bila še delavec Folti in služkinja Lona Vogeliè, ta dva so tudi odvedli. Liza je umrla v taborišèu. Gospodar Toni se je po vojni vrnil domov, leta 1947 pa ga je enostavno zmanjkalo, niè se ni veè zvedelo o njem.
Družina Kožel v Podpeci
Gospodarja Miha Gaberca so 12. oktobra 1943 odgnali v taborišèe Dachau in je tam umrl. Koželovi so bili nekdaj zavedni Slovenci, v veliki družini je bilo 17 otrok. Med njimi je bilo veè fantov, ki so se dvajsetega leta z rovaèami tepli v Velikovcu. Za svojo uveljavitev so se veèkrat pretepali tudi z raznimi vohuni. Zadnji Mihov potomec Tevži je dolga leta sam živel na kmetiji. Umrl je februarja 1995, star 70 let.
Družina Vinkel v Lepeni
Gospodar Miha Haderlap je bil najprej pri obmejni straži (Grenzschutz), ki naj bi varovala avstrijsko mejo. Ker se je dal vpisati za Slovenca, je postal nezanesljiv in so ga odpustili. Nekaj èasa je bil doma. Ko pa je dobil poziv za na fronto, se je pridružil partizanom, ki so tedaj postali aktivni. Gospodarjeva neèakinja Mici Peènik - njena mati Minka je bila Vinkelnova hèi in je na porodu umrla - je dorašèala pri hiši. Družino je nenehno nadlegovala policija zaradi oèetovega partizanstva in suma, da Mici Peènik prenaša pošto za partizane. Zaradi tega so tudi sina Zdravka nekaj dni pred aretacijo matere zasledovali. Moral bi v šolo, pa so ga ujeli, obešali na vrv, pretepali in ga spraševali, kdaj oèe prihaja domov, kolikokrat vidi partizane itd. Gnali so ga k Èemru, tam prijeli se Janeza in ju cel dan gonili okrog, ju tepli po golih nogah in zasliševali. Zveèer so ju zaprli v sobo na orožniski postaji v Kapli. Naslednji dan so Janeza odgnali naprej v Celovec, od tam v mladinsko taborišèe. Zdravka so vsega preplašenega spustili domov. ,
V zaèetku oktobra so odgnali Mici Peènik v taborišèe Ravensbrück, tam je komaj osemnajstletna umrla. Ob hajki 12. oktobra 1943 so odgnali v taborišèe Ravensbrück tudi mater Marijo, roj. Miklau. Preživela je in se jeseni 1945, deloma peš, z drugimi ženskami vrnila domov. Fantoma Tonèiju in Zdravku, ki sta bila še napol otroka (12 in 14 let stara), je pomagala teta Helena, pozneje pa so vsi odšli k partizanom k oèetu. Dobri ljudje so jima pomagali. Fanta sta bila zraven, ko je bila usodna hajka na Veliki planini. Skoraj bi bila utonila, rešil pa ju je dober èlovek. Po vojni so se iz raznih krajev vrnili na izropano kmetijo.
Družina Kuchar v Lepeni
Žena Helena Kuchar, roj. Haderlap, je odšla k partizanom jeseni 1944. Doma je pustila 14-letno hèer Zofi, mlajšega sina Mihija in 16 mesecev staro hèerko Bredico. 11. februarja 1945 se je mudila doma in z njo še nekaj partizanov. Zjutraj je policija obkolila hišo. Zašela je vanjo streljati z brzostrelkami in metati roène bombe. Johan Peènik se je hotel pobegniti, pa so ga ustrelili. Ujeli so Cirila Miklava, Luka Peènika, kmeta iz Bele, Heleno Kuchar in Knolièevi dekleti Ano in Malko Paul. Ciril je bil ranjen v roko. Vse so pretepli do krvi in jih odgnali v zapor v Celovec. Knolièevi dekleti sta prišli v taborišèe Ravensbrück, Helena, Ciril in Luka so bili obsojeni na smrt, do izvršitve pa ni prišlo. Helenin mož je bil pri mejni straži (Grenzschutz) nekje v Jugoslaviji. Starejši sin Peter je šel 15-leten k partizanom. Helena je bila prava aktivistka. Kaj vse je doživela, je opisano v knjigi JELKA (to je njeno partizansko ime), ki sta jo po Heleninem pripovedovanju napisala Brigita in Thomas Busch. Vsi so imeli sreèo, da so preživeli vojno. Peter je bil ranjen v nogo in to èuti celo življenje. Tudi po vojni je bila Helena zelo aktivna. Rada je delala z mladino, uèila je otroke igric in petja. Sedemdesetega leta je v Kapli ustanovila otroško folklorno skupino, ki se je sèasoma razvila v kar tri skupine. Nalagala si je težka bremena, bila pa je uspešna in tega se je tudi veselila.
Družina Hojnik v Lepeni
18. januarja 1944 je prišla policija iz Železne Kaple, razgnala družino, izropala domaèijo in odnesla, kar se je dalo odnesti. V hlevu je bilo devet govedi, dva para volov so vpregli v vozove, drugo živino - razen ene krave - pa so odgnali s seboj. Doma je ostala 14-letna hèerka Klara z dveletno sestrico Rozinko in triletnim bratcem Mihom, brat Jozi pa je bil že v vojski.
V hisi so bili 90-letni stari oèe Florijan Polanšek, gospodar Johan Polanšek (lezal je bolan v postelji) in gospodinja Angela, roj. Peènik. Bolnega gospodarja so naložili na voz, s seboj so odgnali še 18-letno hèer Marijo in brata Janeza. Poleg tega so na vozove naložili vse, kar se je le dalo, ves živez, tudi škaf nasoljenega mesa.
Z živino, vozovi in ljudmi so odšli dol proti Auprihovi Zlamanci, kjer je prehod v Lobnik. Kaj se je dogajalo med potjo, nihše natanèno ne ve. Ve se le, da se je stari oèe moèno zgražal nad grobostjo policajev. V gozdu so odjeknili streli. Ustrelili so gospodarja Johana in njegovo ženo Angelo. Kasneje so ljudje domnevali, da so starega oèeta verjetno ubili. Na koncu njiv so zažgali majhno kajžo in hlev. Vse tri so vrgli v ogenj. Naslednji dan je sosed Peènik, ki je nekaj o tem zvedel, šel gledat, kaj se je zgodilo. Ker ni vse popolnoma zgorelo, je lahko ugotovil, da so tu goreli ljudje. Tako so vso družino unièili. Kakega pol leta prej so vse jestvine pri hiši pobrali partizani. Gospodar Johan, sin Janez in hèi Marija pa so morali pojesti Hitlerjevo sliko, ki je visela v hiši. Sin Jozi je bil na fronti, pozneje je šel k partizanom in tam padel. Marija je bila odgnana v taborišèe Ravensbrück in je tam umrla. Živ je ostal sin Roki, ki ga takrat ni bilo doma. Tako je pet družinskih èlanov konèalo s smrtjo, pet pa jih je preživelo.
Pri Hojniku je bila doma tudi mati Valentina Polanska. Nekoliko prej je živel z mamo v tisti kajži, ki so jo takrat zazgali. Folti se je v njej rodil. V èasu tragedije je bil na šolanju v Celovcu.
Družina Skutel v Lepeni
Pred vojno so pri Skutelnu živeli Franc Dovjak in njegova žena Marija, roj. Orasche. Mala kmetija ni bila njihova. Franc je bil najprej v vojski, pozneje je šel k partizanom. Sèasoma se je sam skril v bunker, ki si ga je zgradil. Proti koncu vojne so ga partizani iztaknili in ustrelili. Žena Marija pa je bila s sinèkom Foltijem v taborišèu Ravensbrück. Tam je rodila še deklico Bernardo, ki je celo življenje bolehala za valentinovo boleznijo.
Francev brat Miha je bil najprej oprošèen vojašèine, pozneje pa se je pridružil partizanom. Po vojni se je Miha vrnil k Skutelnu. Franceva žena Marija je vojno sicer preživela, a se ni vrnila k Skutelnu, ker kmetija še ni bila prepisana. Pozneje je Miha vzel k sebi svojo hèerko Mimi, roj. Rotter. Bila je iz Kahove družine iz Remšenika; njeno družino so skoraj iztrebili. Mimi je prevzela kmetijo in se poroèila s Hanzijem Rozmanom.
Kahova družina v Remšeniku
Gospodar pri Kahu je bil Jurij Sluga. Poroèen je bil s Katarino Rotter, ki je pred poroko stanovala pri Buèovniku. Z njo so prišle k hiši še tri sestre: Marija, Ana in Amalija. Vse so imele tudi že otroke, skupaj šest. Leta 1943 so vse razgnali: v Dachau so prišli gospodar Jurij, njegov brat Hanzi in Franc Erjavec, Amalijin prijatelj in oèe treh otrok. Vsi so tam prišli v smrt. V Ravensbrück sta bili odvedeni Mimina mati Marija Rotter in njena sestra Ana, mati Zofije in Romane. Obe materi sta tam umrli.
Gospodarjev sin Miha Sluga je bil pri partizanih in je preživel, njegov polbrat Miha Pauliè pa je pri partizanih padel. Pri partizanih sta padli tudi gospodinja Katarina Sluga in njena sestra Amalija. Anina hèi Zofi je odšla prav tako k partizanom. Drugi otroci so zaenkrat ostali doma.
Vigredi 1944 je oèe Frido, Johana in Erno - kasneje se Romano in Mimi - odpeljal k partizanom od samega strahu, da bi te otroke doma ubili. Najmlajši dve, Romano in Erno, so kasneje dali k babici v Jurje, tam sta doèakali konec vojne. Mimi, Johan, Frida in Zofi so ostali pri partizanih. Mimi so Nemci ujeli in jo odvedli v Ravensbrück, Frida je bila ranjena. Ti otroci v starosti od pet do osemnajst let so vojno preživeli.
Družina Auprih v Lepeni
Gospodar Franc in njegov brat Johi sta bila vojaka. Oba sta padla v Rusiji. Gospodinja Malka, roj. Haderlap, je bila že druga žena. 12. oktobra 1943 je prišla na kmetijo policija. Malka je še pravoèasno zbežala v gozd. 1944 so jo Nemci v bunkerju ujeli in jo odvedli v taborišèe Ravensbrück. Odgnali so tudi gospodarjevo sestro Pavlo in fanta Francija in Ernija. Gospodarjev brat Jozi je ušel v gozd in se pridružil partizanom. V Koprivni, na jugoslovanski strani so ga Nemci ranili, napol živega so privezali zadaj za avto in ga vlekli za seboj, da je izdihnil. Franci in Erni sta bila v mladinskem taborišèu Solingen Moringen in sta oba preživela. Pozneje je na kmetiji gospodaril Tonèi, gospodarjev brat. Pavla je bila nekaj èasa v taborišèu, pozneje pa izpušèena. Gospodinja Malka je hudo trpela pri partizanih in pozneje še v taborišèu Ravensbrück. Vojno je preživela kot vdova in se spoprijateljila s Francijem Sveršino, ki je bil rojen pri Auprihu. V vojnem èasu je služil pri Breèku. Od tam so ga že leta 1942 odgnali v taborišèe Dachau in je bil tam 38 mesecev. Vojno je preživel in 1995 umrl v starosti 76 let. Družinska kronika Auprihove družine omenja veè samomorov.
Družina Korel v Lepeni
Korelnova družina je bila delavska družina in je pred vojno živela v Hrevelnikovi kajži v Lepeni. Imeli so 14 otrok, med temi osem sinov. Oèe Karel je umrl ze 1943. Vsi fantje so bili poklicani k vojakom. Pozneje so Tonèija oprostili vojaške službe. Doma pa se je pridružil partizanom kakor tudi njegova brata Venci in Jozi. Franci je bil pogrešan, Johi je padel na fronti. Ciril je bil v Sibiriji, tam je med mnogimi drugimi v snegu in mrazu zaostal. Ozebel je in izgubil vse prste na rokah in nogo nad gležnjem. Andrejci je bil na Finskem, bil je ranjen, nato je bil se v Bretanji in je preživel. Karel je bil pri vojakih nekje v Jugoslaviji in je dobil tifus. Je sicer preživel, a vse nadaljnje življenje je bil moèno gluh. Tonèi, Venci in Jozi so padli pri partizanih. Tako je Katarina izgubila v vojni kar pet sinov.
Družina Gregoriè v Lepeni
Gospodar Karel Lesnik in gospodinja Marija, roj. Lipuš, sta bila v vojnem èasu doma. Leta 1943 pa so ju odgnali z doma. Doma so ostali otroci Cilka, Frida, Mimi in petletni Jozi sami. Mati je bila najprej v Auschwitzu, pozneje še v Ravensbrücku, in je vojno preživela. Gospodar pa je ze leta 1944 umrl v Dachauu.
Družina Pop v Lepeni
Na kmetiji sta gospodarila Johan Pop in žena Ana, roj. Ressman. V vojno sta bila vpoklicana sinova Franci in Johi in sta oba padla. Trije otroci so umrli majhni, tako da sta gospodarja ostala sama.
Družina Keber v Lepeni
Gospodar je bil Johan Kurnik, njegova žena pa Helena, roj. Smrtnik. Med vojno je bil gospodar doma na kmetiji. Pri hiši sta zrasla dva deklina sinova, Franci in Urh. Vpoklicana sta bila k vojakom, Franci je padel na fronti. Urh je bil v Nemèiji na šolanju. Leta 1943 je prišel na francosko fronto. Ko je kompaniji trda predla in ni kazalo na zmago, je poveljnik vojake kratko malo odpustil. Rekel jim je, naj vsak naredi, kar hoèe - ali zbeži ali se pridruzi drugim enotam. Tedaj je nekaj vojakov zbežalo èez mejo v Svico, med njimi tudi Urh. Tam se je nekaj tednov skrival po gozdovih, ker se je bal, da ga bodo poslali nazaj v „rajh", èe ga zalotijo. Ni imel kaj jesti, lakoto si je tesil z bukovim zirom. Pozneje je prišel k nekemu kmetu, ta ga je sprejel za delo. Tam se mu je dobro godilo in še nekaj zašlužka so mu dali. Jeseni 1945 se je vrnil domov. Nato se je poroèil na Aubreše in tam postal gospodar.
Gospodarja Johana Kurnika so proti koncu vojne partizani ustrelili na Ripelnovi pustoti.
Družina Miklav v Lepeni
Na lepi Miklavovi kmetiji je gospodaril Toni Miklav z ženo Katarino, roj. Sorger. Imel je veè bratov. Pred vojno so v naših krajih moèno tihotapili. Preganjali so govedo, predvsem pa konje. Orožniki so 16. decembra 1937 v Miklavovem hlevu iztaknili konje. Gospodar s tem ni imel kaj opravka, kljub temu ga je popadla panika in je hotel zbežati. Orožniki so streljali za njim in Toni je mrtev obležal v snegu.
Ciril in Folti sta bila vpoklicana k vojakom. Folti je bil na Francoskem, nato dalj èasa v ujetništvu v Ameriki in je preživel. Ciril je bil na Norveškem, pozneje je pobegnil od vojakov in se pridružil partizanom. Pri Kucharju je bil ujet, ranjen in obsojen na smrt. Bil je v zaporu v Celovcu in nekje pri Gradcu. Vojno je preživel in po vojni postal novi gospodar na Miklavovi kmetiji, kjer je ostala Katarina po Tonijevi smrti sama s tremi otroki.
Družina Šertev v Lepeni
Prejšnji gospodarji niso imeli potomcev. Ker so bili v sorodstvu z Miklavovimi, je dobil kmetijo fant Miklavž. Poroèil se je z Vinkelnovo hèerko Katarino Haderlap. Sreèa je bila kratka. V vojnem èasu so oba odgnali v taborišèe. Katarina je umrla v Ravensbrücku. Napisala je veè pesmi, ki pa so se izgubile. Le tri so rešili, v njih piše o Lepeni in svojem domu. Miklavž je umrl v Dachauu. Nista imela otrok in kmetijo je prevzel Miklavžev brat Johan.
Družina Knoliè v Lepeni
Gospodar je že 1935. leta umrl. Žena Marija, roj. Pavel, je ostala sama s tremi dekleti, z Malko, Nanši in Mici. Ko se je med vojno v našem kraju zaèelo delovanje partizanov, so nekateri domaèini dovolili, da se je pri kaki hiši organiziral „miting", zborovanje. Na teh mitingih so ljudem razlagali delovanje OF in kaj bi kdo lahko prispeval. Delili so razno gradivo, informacije in letake, ki so jih nekateri - po navadi mlada dekleta - raznašali zanesljivim ljudem. Precej dekletom so prišli na sled, kar je bil potem vzrok za izgon.
Tudi pri Knolièu je bil takšen „miting", ki pa je bil izdan. Mati je o tem pravoèasno zvedela in je z vsemi dekleti zbežala k partizanom. Ker je bila najmlajša hèi Mici stara komaj osem let, so njo in mamo spravili na neko kmetijo na Štajerskem in sta tam živeli do konca vojne. Malka in Anèi, stari 16 in 17 let, sta ostali pri partizanih. 11. februarja 1945 so ju Nemci skupaj s Heleno Kuchar in še drugimi ugrabili. Prišli sta v taborišèe Ravensbrück. Tam je Ana umrla za tifusom, Malka pa je preživela. Tudi njen poznejši mož Lovrenc Šopar je bil 23 mesecev v taborišèu v Dachauu.
Še drugi Lepenèani, ki so doživljali vojno
Šejinova mati Terezija Urbanèiè je bila med vojno pri partizanih.
Sestre Lovrenca Šoparja so živele med vojno v Šentlenartu v Remšeniku:
Jerèka, zdaj poroèena Tomaschitz, je bila pri partizanih, bila ujeta in odvedena v taborišèe Ravensbrück. Zofka, poroèena Smolnik, je bila pri partizanih. Stanka, poroèena Karpf, je bila prav tako pri partizanih.
V taborišèu je bila tudi Tinca Orasche. Vse te žene so preživele.
Delavci Filip Lorber, Lovrenc Sveršina in Johan Weinzierl so bili pri partizanih in vsi tam konèali s smrtjo.
Jakob Kamnik, ki je služil pri Kokežu, je bil odgnan v taborišèe Mauthausen in je preživel.
Miha Sadovnik, mladostnik iz Podpece, je prišel v mladinsko taborišèe, vojno je preživel.
Prebivalci v Kahovi kajži, p. d. pri Dimniku: Flori Pristovnik in Toni Podgoršek sta bila pri partizanih. Mira Podgoršek in Mici Prešern sta bili izgnani v Ravensbrück. Vsi ti so vojno preživeli.
Iz napisanega je razvidno, da so ljudje na tem majhnem konèku zemlje plaèali visok krvni davek za osvoboditev. Res je od tega skoraj šestdeset let, ali to v zgodovini ni mnogo.
Ob 50-letnici konca vojne je bilo veliko spominjanja in organiziranih je bilo nešteto proslav. Èe opazuješ, vidiš, da vedno isti ljudje obiskujejo kulturne prireditve. To je samo majhen del ljudstva, veèji del pa se za niè ne zmeni. Mnogi se zapirajo v svoje hiše, ogradijo se z živim plotom, da soseda veè ne vidijo. Mislim, da se tako zgublja tolerantnost in pravi èloveski odnos do soèloveka. Skrb vzbujajoèe in žalostno je, da mnogi ljudje niti enega slovenskega èasopisa nimajo veè. Kako naj je èlovek še kulturen, èe kulture ne goji veè v sebi, v svoji biti? Ker zapade nekulturnosti, sam sebe ne more veè ceniti in je zato takoj pripravljen pravljen zatajiti svoj jezik in svoj izvor.
Naroda se loteva bolezen - brezbrižnost in otopelost. Ljudje se brigajo le še za to, da jim gre dobro, da so siti. Èlovek pa je tudi duhovno bitje, kar ga loèuje od živali. Žival se naje in je potešena. Èlovek pa se s tem ne bi smel zadovoljiti. Vsak èlovek bi moral skrbeti za to, da se razvija naprej, da goji svoje talente in ideale, ki jih ima prav vsak.
Žalosten postanes, ko na prireditvah ni tistih ljudi, katerih svojcev se še spominjaš. Nekateri se svojih prednikov sramujejo in ne znajo veè njihovega jezika. To je slaba oddolžitev tistim, ki so darovali svoja življenja za svobodo.
V zadnji vojni, ko se je Hitlerjeva ideologija razširila skoraj po vsej Evropi, so se ljudje uprli. Koje bila pri nas prepovedana vsaka slovenska beseda in je Hitlerjeva vojska napadla Jugoslavijo, so ljudje spregledali in nastalo je partizanstvo, ki se je tudi na Koroškem moèno razsirilo. Leta 1955, ob podpisu Avstrijske državne pogodbe, je Avstrija priznala važnost partizanstva za zlom hitlerizma. Pa tudi na raznih proslavah uradni avstrijski zastopniki povedo svoja stališèa do politicnih dogajanj. Mislim, da ni prav, èe se ljudje ne informirajo. Èim manj so ljudje obvešèeni, tem laže jih kdo zapelje na napaèna pota. Ko je npr. Hitler prišel v Avstrijo, so nekateri ljudje, ki so živeli z odprtimi oèmi in ušesi, že vedeli, kaj se dogaja v Nemèiji, in se niso dali zapeljati. Biti je treba èujec, sploh še kot kristjan, da takšni ljudje ne pridejo na visoke pozicije.
Zlo je treba že od zaèetka obsojati in zatreti. Zato je zelo važno, da vemo, kaj se okrog nas in na svetu dogaja. Že vedno je bilo tako, da so tisti ljudje, ki se za niè ne zanimajo, postali žrtve.
V zadnji vojni je bilo veè vrst Žrtev. Žrtve so bili možje, ki so bili vpoklicani v nemško vojsko, èe so hoteli ali ne, morali so se odzvati; ko so zaèeli naše ljudi izseljevati, je mnogo vojakov, ki so bili doma na dopustu, pobegnilo od vojakov k partizanom. Mnogi so tam prišli v smrt.
Najveèje žrtve pa so bili ljudje doma. V zadnjih treh letih vojne so bili pri hiši enkrat partizani, nato Nemci in še policija. Stalno so bili izpostavljeni zalezovanju. Za izgon ali smrt je zadostovalo, da kdo ni javil partizanov, èe so bili pri hiši, ali da je poslušal napaèen radijski program; kaj šele, èe so za koga zvedeli, da podpira partizane, zadosti je bilo, èe so le kaj posumili. Ljudi so muèili z zasliševanji, jih odgnali v zapor v Celovec, najveè pa v taborišèe Ravensbrück. Katarina Miklav-Haderlap je v taborišèu Ravensbrück zapisala: „Èe se pridemo nazaj v preljubi naš domaèi kraj, in èe veki bi minili, ne bomo krivcev pozabili... "
Odpustiti je treba, ali pozabiti tega ne smemo. Pravijo, da kdor zgodovino pozabi, jo ponovno doživi. V vojnem èasu so ljudje vedeli, kaj je dobro zanje, bili so moèni. Danes pa smo prosti in živimo v svobodi, pa nam manjka hrbtenica, da bi znali pokonèno hoditi.
Lepena, Podpeca in Koprivna so kraji, kjer sem iskala sledi in jih opisala. Seveda je bilo se veè ljudi v vojni in pri partizanih, pa so se vrnili domov. Danes je v teh krajih okrog 70 hiš ali stanovanj. Tudi takrat jih je bilo približno toliko. Veè hiš in kajž je opušèenih in se podirajo in propadajo. V glavnem se tod okrog pase živina. V vojnem èasu pa je bilo veliko veè ljudi, povpreèna družina je na kmetijah štela 10 do 20 èlanov, kar danes seveda ni veè tako.
V opisu sem naštela 57 vojnih žrtev, kar je za tak majhen kraj po mojem mnenju zelo veliko. Ne pozabimo jih in jih zapisimo v narodno zgodovino za vse èase.
Na koncu bi dodala izjavo bivšega avstrijskega državnega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlägerja v Selah ob spominu na obglavljene žrtve in na vse tiste, ki so se uprli nacizmu: „ Vsi ti niso bili neèastni, temveè èasti in spoštovanja vredni ljudje! "
Vizija nam pa naj bo napis na kapelskem spomeniku zrtvam: „Mostovi rastejo iz vseh src in se vpno v vsa srca!"
(Koroski koledar 1997, str. 103-112)
Pesmi in zgodbe iz kapelških grap / Mohorjeva-Hermagoras Verlag
V kapelških grapah, tu mi smo doma,
zapojemo radi veselga srca.
Tu oèka noj mamca bili so doma,
ljubezen velika pri nas je bila.
Ko sem na paši bla,
sem si prepevala.
Kravce se pasle so,
srce pa vriskalo.
Ko sem še mlada bla' in vsa zaljubljena,
v srcu sem èula spev, fantov odmev.
On je kosil travo, jaz sem grabila jo.
To so se èasi bli' kam so le neki šli?
Kje je le tisti èas, ko smo zapel' na vas?
Suhi moj rožmarin zdaj je v spomin.
Ravensbrück
Iz Ravensbrücka bruhne val,
iz Dachaua zdrvi „drhal",
Sachsenhausen, Buchenwald
in tisoè drugih taborišè
zažene strašen krik in vrišè!
Obtožba šla bo do neba -
obtožba celega sveta.
(PRIPIS je vzet iz knjige „Ravensbrück")
Nate mislim
Nate mislim,
ko zarja zjutraj se razgrinja,
nate mislim, kadar pride dan,
duh moj splava k tebi v daljave
in vošèi tebi »dober dan«.
Ko se muèim z delom sredi dneva
in ko ptièki veselo žvrgole,
ko vse okrog mene prepeva,
misel nate v meni le živi.
Ko zveèer vse že sladko spava,
meni hitro ni zaspati moè,
brez misli nate jaz paè ne zaspim,
brez nje se tudi nikdar ne zbudim.
Sledovi vojne med 1938- 45 v kapelških grapah
Odkar živijo na svetu ljudje, živi tudi sovraštvo.
Pohlep po oblasti in bogastvu povzroèa zavest in prepire. Iz prepirov se razvijajo pretepi in v veèjem obsegu vojne.
V zaèetku drugega tisoèletja so bile križarske vojne, v katere so bile vpletene cele države in so terjale nešteto èloveških žrtev. Pozneje so veè stoletij Turki napadali tudi naše kraje. Bili so kmeèki upori, v katerih je mnogo ljudi žrtvovalo svoja življenja. Koje v devetnajstem stoletju vladal Bonaparte, so Francozi preplavili Evropo, med drugim tudi naše kraje.
V tem stoletju je prva svetovna vojna, ki se je starejši ljudje se spominjajo in je trajala 49 mesecev in pet dni, povzroèila nad milijon žrtev samo na šoški fronti. Med njimi je bilo 412.000 Avstrijcev, tudi oèetje in fantje iz naših krajev. Nekateri so pokopani na velikih vojaških pokopališèih v Italiji, v Doberdobu ali v kostnici v Števerjanu.
Druga svetovna vojna pa je pobrala še veè naših ljudi, nekateri so padli na bojišèu, drugi pri partizanih, veliko jih je umrlo v taborišèih. Da ne bi bile vse te žrtve zaman in da jih ne bi po petdesetih letih že kar dokonèno pozabili, bom napisala, kar sem še mogla zvedeti od ljudi, ki se živijo. Opisati hoèem Lepeno, Podpeco in Koprivno.
Na spomeniku v Železni Kapli je vklesanih 60 imen domaèih partizanov. V taborišèih je umrlo 62 oseb, doma pa je bilo umorjenih 34. Na kapelškem pokopališèu pa je menda pokopanih 120.
Družina Blajs v Koprivni
Gospodar Hanzi Paul in žena Liza, roj. Blajs, sta imela trinajst otrok - osem je ostalo živih - pet fantov in tri dekleta. Najstarejši Jaki je bil že v prvi svetovni vojni. V koncentracijskem taborišèu v Dachauu so umrli Jaki, Johi in Lipi, Peter je padel na Francoskem, najmlajsi Tini je s fronte prišel v ameriško ujetnistvo in je kot edini preživel. Nekoè je bila to sreèna in idilièna družina, kjer je bilo doma petje in muziciranje.
Družina Zgornji Mozgan v Koprivni
Gospodarjeva žena Marija Paul, roj. Miklau, je bila moèna ženska, lotila se je menda tudi vseh moških del. Pred vojno je bil èas divjih lovcev. Ljudje vedo povedati, da se je tudi Marija ukvarjala z divjim lovom. Vzela je nahrbtnik na rame, vanj spravila puško in pletenje. Na prei je pletla nogavice in imela puško pripravljeno za strel. Menda je kar dobro pomerila.
Iz te družine so bili trije odgnani v taborišèe: gospodinja Marija, osemnajstletna hèi Amalija (zdaj poroèena Persche), in Johana Grubelnik, ki je tam služila. Marija je umrla v taboriscu Ravensbrück, Johana in Amalija pa sta preživeli.
Družina Potoènik v Koprivni
Gospodar je bil Poldi Osojnik, njegova žena Staza je bila Blajsova hèi. Bila sta najemnika na majhni Potoènikovi kmetiji. Poldija so odgnali v taborišèe Dachau in je tam umrl. Stazi so ostale hèi Terezija in rejenki Anèi in Lizi. Terezija je umrla, ko je bila stara osemnajst let.
Druzina Riepl v Podpeci
V družini sta bila fanta in veè deklet. Poznejši gospodar Florijan Sadovnik je bil veliko na poti in je imel važne funkcije, med drugim je bil tudi tolmaè. Ernest je bil nekje v Jugoslaviji na fronti in je tam padel. Sestro Fani pa je po vojni nekdo ustrelil.
Florijan je bil po vojni v Begunjah obsojen na smrt. Imel pa je sreèo. Nekaj ljudi iz Solèave ga je zagovarjalo, da jim je med vojno pomagal, tako so ga pomilostili. Domaèija je bila po vojni zažgana. Okoli leta 1970 je v zahvalo za življenje zgradil vseversko cerkev. Njegova zamisel je bila, da bi vse vere in narodi v eni in isti cerkvi lahko slavili Boga. Dolga leta je sam gospodaril pri Riplnu, kjer je imel tudi gostilno. Florijan je 82 let star 1994 umrl.
Družina Èemer v Podpeci
Gospodarja sta bila Luka Kogoj in žena Marija. Ob hajki 12. oktobra 1943 so odgnali v taborišèa veliko ljudi iz Lepene, Podpece in Koprivne. Policija je odpeljala tudi Luko in hèer Katarino. Žena Marija je ležala tedaj z dojenèkom, pa so jo takrat pustili še doma, slišala pa je, da pride na vrsto drugiè. Zato ni dolgo èakala in je še isto noè odšla k partizanom. Najstarejšega sina Janeza so odvedli že 7. oktobra najprej v Kaplo, nato pa v taborišèe, v tako imenovani „Jugendlager" Solingen-Moringen. Doma je bilo še šest otrok. Desetletni Stanko in triletna Adela sta bila kasneje umorjena pri Peršmanu. Katarina je bila v Ravensbrücku in je preživela. Luka je umrl v Dachauu. Janez in Marija sta preživela. Ob vrnitvi pa je bil dom požgan.
Družina Peršman v Podpeci
Tu se je zgodila najveèja tragedija vojnega èasa pri nas. 25. aprila 1945 so esesovci pridrveli k Peršmanu, zažgali poslopja, dva velika hleva in hišo. Medtem pa so postrelili družinske èlane kot maèke - od 77-letne stare mame do leto dni starega dojenèka - enajst oseb je bilo tam umorjenih: neèak Stanislav in neèakinja Adelgunda Kogoj-Èemrova, gospodar Luka Sadovnik, gospodinja Ana, stara mati Franciska, gospodarjeva sestra Katarina, otroci Franciska, Albin, Filip, Viktor in Mirko. Živi so ostali le Katarinin sin Ciril, ki je bil zbežal pod mizo, tam obležal in se ni ganil (nacisti so mislili, da je mrtev), hèeri Ana in Malka sta se hudo ranjeni izvlekli iz hiše, ki je nato pogorela, najstarejši sin Luka pa je imel sreèo, da je bil tisti cas pri sosedu.
Družina Peternel v Podpeci
Gospodar je bil Toni Sadovnik, ki je bil v vojni. Lizo Schorli so odgnali v taborišèe. Pri hiši sta bila še delavec Folti in služkinja Lona Vogeliè, ta dva so tudi odvedli. Liza je umrla v taborišèu. Gospodar Toni se je po vojni vrnil domov, leta 1947 pa ga je enostavno zmanjkalo, niè se ni veè zvedelo o njem.
Družina Kožel v Podpeci
Gospodarja Miha Gaberca so 12. oktobra 1943 odgnali v taborišèe Dachau in je tam umrl. Koželovi so bili nekdaj zavedni Slovenci, v veliki družini je bilo 17 otrok. Med njimi je bilo veè fantov, ki so se dvajsetega leta z rovaèami tepli v Velikovcu. Za svojo uveljavitev so se veèkrat pretepali tudi z raznimi vohuni. Zadnji Mihov potomec Tevži je dolga leta sam živel na kmetiji. Umrl je februarja 1995, star 70 let.
Družina Vinkel v Lepeni
Gospodar Miha Haderlap je bil najprej pri obmejni straži (Grenzschutz), ki naj bi varovala avstrijsko mejo. Ker se je dal vpisati za Slovenca, je postal nezanesljiv in so ga odpustili. Nekaj èasa je bil doma. Ko pa je dobil poziv za na fronto, se je pridružil partizanom, ki so tedaj postali aktivni. Gospodarjeva neèakinja Mici Peènik - njena mati Minka je bila Vinkelnova hèi in je na porodu umrla - je dorašèala pri hiši. Družino je nenehno nadlegovala policija zaradi oèetovega partizanstva in suma, da Mici Peènik prenaša pošto za partizane. Zaradi tega so tudi sina Zdravka nekaj dni pred aretacijo matere zasledovali. Moral bi v šolo, pa so ga ujeli, obešali na vrv, pretepali in ga spraševali, kdaj oèe prihaja domov, kolikokrat vidi partizane itd. Gnali so ga k Èemru, tam prijeli se Janeza in ju cel dan gonili okrog, ju tepli po golih nogah in zasliševali. Zveèer so ju zaprli v sobo na orožniski postaji v Kapli. Naslednji dan so Janeza odgnali naprej v Celovec, od tam v mladinsko taborišèe. Zdravka so vsega preplašenega spustili domov. ,
V zaèetku oktobra so odgnali Mici Peènik v taborišèe Ravensbrück, tam je komaj osemnajstletna umrla. Ob hajki 12. oktobra 1943 so odgnali v taborišèe Ravensbrück tudi mater Marijo, roj. Miklau. Preživela je in se jeseni 1945, deloma peš, z drugimi ženskami vrnila domov. Fantoma Tonèiju in Zdravku, ki sta bila še napol otroka (12 in 14 let stara), je pomagala teta Helena, pozneje pa so vsi odšli k partizanom k oèetu. Dobri ljudje so jima pomagali. Fanta sta bila zraven, ko je bila usodna hajka na Veliki planini. Skoraj bi bila utonila, rešil pa ju je dober èlovek. Po vojni so se iz raznih krajev vrnili na izropano kmetijo.
Družina Kuchar v Lepeni
Žena Helena Kuchar, roj. Haderlap, je odšla k partizanom jeseni 1944. Doma je pustila 14-letno hèer Zofi, mlajšega sina Mihija in 16 mesecev staro hèerko Bredico. 11. februarja 1945 se je mudila doma in z njo še nekaj partizanov. Zjutraj je policija obkolila hišo. Zašela je vanjo streljati z brzostrelkami in metati roène bombe. Johan Peènik se je hotel pobegniti, pa so ga ustrelili. Ujeli so Cirila Miklava, Luka Peènika, kmeta iz Bele, Heleno Kuchar in Knolièevi dekleti Ano in Malko Paul. Ciril je bil ranjen v roko. Vse so pretepli do krvi in jih odgnali v zapor v Celovec. Knolièevi dekleti sta prišli v taborišèe Ravensbrück, Helena, Ciril in Luka so bili obsojeni na smrt, do izvršitve pa ni prišlo. Helenin mož je bil pri mejni straži (Grenzschutz) nekje v Jugoslaviji. Starejši sin Peter je šel 15-leten k partizanom. Helena je bila prava aktivistka. Kaj vse je doživela, je opisano v knjigi JELKA (to je njeno partizansko ime), ki sta jo po Heleninem pripovedovanju napisala Brigita in Thomas Busch. Vsi so imeli sreèo, da so preživeli vojno. Peter je bil ranjen v nogo in to èuti celo življenje. Tudi po vojni je bila Helena zelo aktivna. Rada je delala z mladino, uèila je otroke igric in petja. Sedemdesetega leta je v Kapli ustanovila otroško folklorno skupino, ki se je sèasoma razvila v kar tri skupine. Nalagala si je težka bremena, bila pa je uspešna in tega se je tudi veselila.
Družina Hojnik v Lepeni
18. januarja 1944 je prišla policija iz Železne Kaple, razgnala družino, izropala domaèijo in odnesla, kar se je dalo odnesti. V hlevu je bilo devet govedi, dva para volov so vpregli v vozove, drugo živino - razen ene krave - pa so odgnali s seboj. Doma je ostala 14-letna hèerka Klara z dveletno sestrico Rozinko in triletnim bratcem Mihom, brat Jozi pa je bil že v vojski.
V hisi so bili 90-letni stari oèe Florijan Polanšek, gospodar Johan Polanšek (lezal je bolan v postelji) in gospodinja Angela, roj. Peènik. Bolnega gospodarja so naložili na voz, s seboj so odgnali še 18-letno hèer Marijo in brata Janeza. Poleg tega so na vozove naložili vse, kar se je le dalo, ves živez, tudi škaf nasoljenega mesa.
Z živino, vozovi in ljudmi so odšli dol proti Auprihovi Zlamanci, kjer je prehod v Lobnik. Kaj se je dogajalo med potjo, nihše natanèno ne ve. Ve se le, da se je stari oèe moèno zgražal nad grobostjo policajev. V gozdu so odjeknili streli. Ustrelili so gospodarja Johana in njegovo ženo Angelo. Kasneje so ljudje domnevali, da so starega oèeta verjetno ubili. Na koncu njiv so zažgali majhno kajžo in hlev. Vse tri so vrgli v ogenj. Naslednji dan je sosed Peènik, ki je nekaj o tem zvedel, šel gledat, kaj se je zgodilo. Ker ni vse popolnoma zgorelo, je lahko ugotovil, da so tu goreli ljudje. Tako so vso družino unièili. Kakega pol leta prej so vse jestvine pri hiši pobrali partizani. Gospodar Johan, sin Janez in hèi Marija pa so morali pojesti Hitlerjevo sliko, ki je visela v hiši. Sin Jozi je bil na fronti, pozneje je šel k partizanom in tam padel. Marija je bila odgnana v taborišèe Ravensbrück in je tam umrla. Živ je ostal sin Roki, ki ga takrat ni bilo doma. Tako je pet družinskih èlanov konèalo s smrtjo, pet pa jih je preživelo.
Pri Hojniku je bila doma tudi mati Valentina Polanska. Nekoliko prej je živel z mamo v tisti kajži, ki so jo takrat zazgali. Folti se je v njej rodil. V èasu tragedije je bil na šolanju v Celovcu.
Družina Skutel v Lepeni
Pred vojno so pri Skutelnu živeli Franc Dovjak in njegova žena Marija, roj. Orasche. Mala kmetija ni bila njihova. Franc je bil najprej v vojski, pozneje je šel k partizanom. Sèasoma se je sam skril v bunker, ki si ga je zgradil. Proti koncu vojne so ga partizani iztaknili in ustrelili. Žena Marija pa je bila s sinèkom Foltijem v taborišèu Ravensbrück. Tam je rodila še deklico Bernardo, ki je celo življenje bolehala za valentinovo boleznijo.
Francev brat Miha je bil najprej oprošèen vojašèine, pozneje pa se je pridružil partizanom. Po vojni se je Miha vrnil k Skutelnu. Franceva žena Marija je vojno sicer preživela, a se ni vrnila k Skutelnu, ker kmetija še ni bila prepisana. Pozneje je Miha vzel k sebi svojo hèerko Mimi, roj. Rotter. Bila je iz Kahove družine iz Remšenika; njeno družino so skoraj iztrebili. Mimi je prevzela kmetijo in se poroèila s Hanzijem Rozmanom.
Kahova družina v Remšeniku
Gospodar pri Kahu je bil Jurij Sluga. Poroèen je bil s Katarino Rotter, ki je pred poroko stanovala pri Buèovniku. Z njo so prišle k hiši še tri sestre: Marija, Ana in Amalija. Vse so imele tudi že otroke, skupaj šest. Leta 1943 so vse razgnali: v Dachau so prišli gospodar Jurij, njegov brat Hanzi in Franc Erjavec, Amalijin prijatelj in oèe treh otrok. Vsi so tam prišli v smrt. V Ravensbrück sta bili odvedeni Mimina mati Marija Rotter in njena sestra Ana, mati Zofije in Romane. Obe materi sta tam umrli.
Gospodarjev sin Miha Sluga je bil pri partizanih in je preživel, njegov polbrat Miha Pauliè pa je pri partizanih padel. Pri partizanih sta padli tudi gospodinja Katarina Sluga in njena sestra Amalija. Anina hèi Zofi je odšla prav tako k partizanom. Drugi otroci so zaenkrat ostali doma.
Vigredi 1944 je oèe Frido, Johana in Erno - kasneje se Romano in Mimi - odpeljal k partizanom od samega strahu, da bi te otroke doma ubili. Najmlajši dve, Romano in Erno, so kasneje dali k babici v Jurje, tam sta doèakali konec vojne. Mimi, Johan, Frida in Zofi so ostali pri partizanih. Mimi so Nemci ujeli in jo odvedli v Ravensbrück, Frida je bila ranjena. Ti otroci v starosti od pet do osemnajst let so vojno preživeli.
Družina Auprih v Lepeni
Gospodar Franc in njegov brat Johi sta bila vojaka. Oba sta padla v Rusiji. Gospodinja Malka, roj. Haderlap, je bila že druga žena. 12. oktobra 1943 je prišla na kmetijo policija. Malka je še pravoèasno zbežala v gozd. 1944 so jo Nemci v bunkerju ujeli in jo odvedli v taborišèe Ravensbrück. Odgnali so tudi gospodarjevo sestro Pavlo in fanta Francija in Ernija. Gospodarjev brat Jozi je ušel v gozd in se pridružil partizanom. V Koprivni, na jugoslovanski strani so ga Nemci ranili, napol živega so privezali zadaj za avto in ga vlekli za seboj, da je izdihnil. Franci in Erni sta bila v mladinskem taborišèu Solingen Moringen in sta oba preživela. Pozneje je na kmetiji gospodaril Tonèi, gospodarjev brat. Pavla je bila nekaj èasa v taborišèu, pozneje pa izpušèena. Gospodinja Malka je hudo trpela pri partizanih in pozneje še v taborišèu Ravensbrück. Vojno je preživela kot vdova in se spoprijateljila s Francijem Sveršino, ki je bil rojen pri Auprihu. V vojnem èasu je služil pri Breèku. Od tam so ga že leta 1942 odgnali v taborišèe Dachau in je bil tam 38 mesecev. Vojno je preživel in 1995 umrl v starosti 76 let. Družinska kronika Auprihove družine omenja veè samomorov.
Družina Korel v Lepeni
Korelnova družina je bila delavska družina in je pred vojno živela v Hrevelnikovi kajži v Lepeni. Imeli so 14 otrok, med temi osem sinov. Oèe Karel je umrl ze 1943. Vsi fantje so bili poklicani k vojakom. Pozneje so Tonèija oprostili vojaške službe. Doma pa se je pridružil partizanom kakor tudi njegova brata Venci in Jozi. Franci je bil pogrešan, Johi je padel na fronti. Ciril je bil v Sibiriji, tam je med mnogimi drugimi v snegu in mrazu zaostal. Ozebel je in izgubil vse prste na rokah in nogo nad gležnjem. Andrejci je bil na Finskem, bil je ranjen, nato je bil se v Bretanji in je preživel. Karel je bil pri vojakih nekje v Jugoslaviji in je dobil tifus. Je sicer preživel, a vse nadaljnje življenje je bil moèno gluh. Tonèi, Venci in Jozi so padli pri partizanih. Tako je Katarina izgubila v vojni kar pet sinov.
Družina Gregoriè v Lepeni
Gospodar Karel Lesnik in gospodinja Marija, roj. Lipuš, sta bila v vojnem èasu doma. Leta 1943 pa so ju odgnali z doma. Doma so ostali otroci Cilka, Frida, Mimi in petletni Jozi sami. Mati je bila najprej v Auschwitzu, pozneje še v Ravensbrücku, in je vojno preživela. Gospodar pa je ze leta 1944 umrl v Dachauu.
Družina Pop v Lepeni
Na kmetiji sta gospodarila Johan Pop in žena Ana, roj. Ressman. V vojno sta bila vpoklicana sinova Franci in Johi in sta oba padla. Trije otroci so umrli majhni, tako da sta gospodarja ostala sama.
Družina Keber v Lepeni
Gospodar je bil Johan Kurnik, njegova žena pa Helena, roj. Smrtnik. Med vojno je bil gospodar doma na kmetiji. Pri hiši sta zrasla dva deklina sinova, Franci in Urh. Vpoklicana sta bila k vojakom, Franci je padel na fronti. Urh je bil v Nemèiji na šolanju. Leta 1943 je prišel na francosko fronto. Ko je kompaniji trda predla in ni kazalo na zmago, je poveljnik vojake kratko malo odpustil. Rekel jim je, naj vsak naredi, kar hoèe - ali zbeži ali se pridruzi drugim enotam. Tedaj je nekaj vojakov zbežalo èez mejo v Svico, med njimi tudi Urh. Tam se je nekaj tednov skrival po gozdovih, ker se je bal, da ga bodo poslali nazaj v „rajh", èe ga zalotijo. Ni imel kaj jesti, lakoto si je tesil z bukovim zirom. Pozneje je prišel k nekemu kmetu, ta ga je sprejel za delo. Tam se mu je dobro godilo in še nekaj zašlužka so mu dali. Jeseni 1945 se je vrnil domov. Nato se je poroèil na Aubreše in tam postal gospodar.
Gospodarja Johana Kurnika so proti koncu vojne partizani ustrelili na Ripelnovi pustoti.
Družina Miklav v Lepeni
Na lepi Miklavovi kmetiji je gospodaril Toni Miklav z ženo Katarino, roj. Sorger. Imel je veè bratov. Pred vojno so v naših krajih moèno tihotapili. Preganjali so govedo, predvsem pa konje. Orožniki so 16. decembra 1937 v Miklavovem hlevu iztaknili konje. Gospodar s tem ni imel kaj opravka, kljub temu ga je popadla panika in je hotel zbežati. Orožniki so streljali za njim in Toni je mrtev obležal v snegu.
Ciril in Folti sta bila vpoklicana k vojakom. Folti je bil na Francoskem, nato dalj èasa v ujetništvu v Ameriki in je preživel. Ciril je bil na Norveškem, pozneje je pobegnil od vojakov in se pridružil partizanom. Pri Kucharju je bil ujet, ranjen in obsojen na smrt. Bil je v zaporu v Celovcu in nekje pri Gradcu. Vojno je preživel in po vojni postal novi gospodar na Miklavovi kmetiji, kjer je ostala Katarina po Tonijevi smrti sama s tremi otroki.
Družina Šertev v Lepeni
Prejšnji gospodarji niso imeli potomcev. Ker so bili v sorodstvu z Miklavovimi, je dobil kmetijo fant Miklavž. Poroèil se je z Vinkelnovo hèerko Katarino Haderlap. Sreèa je bila kratka. V vojnem èasu so oba odgnali v taborišèe. Katarina je umrla v Ravensbrücku. Napisala je veè pesmi, ki pa so se izgubile. Le tri so rešili, v njih piše o Lepeni in svojem domu. Miklavž je umrl v Dachauu. Nista imela otrok in kmetijo je prevzel Miklavžev brat Johan.
Družina Knoliè v Lepeni
Gospodar je že 1935. leta umrl. Žena Marija, roj. Pavel, je ostala sama s tremi dekleti, z Malko, Nanši in Mici. Ko se je med vojno v našem kraju zaèelo delovanje partizanov, so nekateri domaèini dovolili, da se je pri kaki hiši organiziral „miting", zborovanje. Na teh mitingih so ljudem razlagali delovanje OF in kaj bi kdo lahko prispeval. Delili so razno gradivo, informacije in letake, ki so jih nekateri - po navadi mlada dekleta - raznašali zanesljivim ljudem. Precej dekletom so prišli na sled, kar je bil potem vzrok za izgon.
Tudi pri Knolièu je bil takšen „miting", ki pa je bil izdan. Mati je o tem pravoèasno zvedela in je z vsemi dekleti zbežala k partizanom. Ker je bila najmlajša hèi Mici stara komaj osem let, so njo in mamo spravili na neko kmetijo na Štajerskem in sta tam živeli do konca vojne. Malka in Anèi, stari 16 in 17 let, sta ostali pri partizanih. 11. februarja 1945 so ju Nemci skupaj s Heleno Kuchar in še drugimi ugrabili. Prišli sta v taborišèe Ravensbrück. Tam je Ana umrla za tifusom, Malka pa je preživela. Tudi njen poznejši mož Lovrenc Šopar je bil 23 mesecev v taborišèu v Dachauu.
Še drugi Lepenèani, ki so doživljali vojno
Šejinova mati Terezija Urbanèiè je bila med vojno pri partizanih.
Sestre Lovrenca Šoparja so živele med vojno v Šentlenartu v Remšeniku:
Jerèka, zdaj poroèena Tomaschitz, je bila pri partizanih, bila ujeta in odvedena v taborišèe Ravensbrück. Zofka, poroèena Smolnik, je bila pri partizanih. Stanka, poroèena Karpf, je bila prav tako pri partizanih.
V taborišèu je bila tudi Tinca Orasche. Vse te žene so preživele.
Delavci Filip Lorber, Lovrenc Sveršina in Johan Weinzierl so bili pri partizanih in vsi tam konèali s smrtjo.
Jakob Kamnik, ki je služil pri Kokežu, je bil odgnan v taborišèe Mauthausen in je preživel.
Miha Sadovnik, mladostnik iz Podpece, je prišel v mladinsko taborišèe, vojno je preživel.
Prebivalci v Kahovi kajži, p. d. pri Dimniku: Flori Pristovnik in Toni Podgoršek sta bila pri partizanih. Mira Podgoršek in Mici Prešern sta bili izgnani v Ravensbrück. Vsi ti so vojno preživeli.
Iz napisanega je razvidno, da so ljudje na tem majhnem konèku zemlje plaèali visok krvni davek za osvoboditev. Res je od tega skoraj šestdeset let, ali to v zgodovini ni mnogo.
Ob 50-letnici konca vojne je bilo veliko spominjanja in organiziranih je bilo nešteto proslav. Èe opazuješ, vidiš, da vedno isti ljudje obiskujejo kulturne prireditve. To je samo majhen del ljudstva, veèji del pa se za niè ne zmeni. Mnogi se zapirajo v svoje hiše, ogradijo se z živim plotom, da soseda veè ne vidijo. Mislim, da se tako zgublja tolerantnost in pravi èloveski odnos do soèloveka. Skrb vzbujajoèe in žalostno je, da mnogi ljudje niti enega slovenskega èasopisa nimajo veè. Kako naj je èlovek še kulturen, èe kulture ne goji veè v sebi, v svoji biti? Ker zapade nekulturnosti, sam sebe ne more veè ceniti in je zato takoj pripravljen pravljen zatajiti svoj jezik in svoj izvor.
Naroda se loteva bolezen - brezbrižnost in otopelost. Ljudje se brigajo le še za to, da jim gre dobro, da so siti. Èlovek pa je tudi duhovno bitje, kar ga loèuje od živali. Žival se naje in je potešena. Èlovek pa se s tem ne bi smel zadovoljiti. Vsak èlovek bi moral skrbeti za to, da se razvija naprej, da goji svoje talente in ideale, ki jih ima prav vsak.
Žalosten postanes, ko na prireditvah ni tistih ljudi, katerih svojcev se še spominjaš. Nekateri se svojih prednikov sramujejo in ne znajo veè njihovega jezika. To je slaba oddolžitev tistim, ki so darovali svoja življenja za svobodo.
V zadnji vojni, ko se je Hitlerjeva ideologija razširila skoraj po vsej Evropi, so se ljudje uprli. Koje bila pri nas prepovedana vsaka slovenska beseda in je Hitlerjeva vojska napadla Jugoslavijo, so ljudje spregledali in nastalo je partizanstvo, ki se je tudi na Koroškem moèno razsirilo. Leta 1955, ob podpisu Avstrijske državne pogodbe, je Avstrija priznala važnost partizanstva za zlom hitlerizma. Pa tudi na raznih proslavah uradni avstrijski zastopniki povedo svoja stališèa do politicnih dogajanj. Mislim, da ni prav, èe se ljudje ne informirajo. Èim manj so ljudje obvešèeni, tem laže jih kdo zapelje na napaèna pota. Ko je npr. Hitler prišel v Avstrijo, so nekateri ljudje, ki so živeli z odprtimi oèmi in ušesi, že vedeli, kaj se dogaja v Nemèiji, in se niso dali zapeljati. Biti je treba èujec, sploh še kot kristjan, da takšni ljudje ne pridejo na visoke pozicije.
Zlo je treba že od zaèetka obsojati in zatreti. Zato je zelo važno, da vemo, kaj se okrog nas in na svetu dogaja. Že vedno je bilo tako, da so tisti ljudje, ki se za niè ne zanimajo, postali žrtve.
V zadnji vojni je bilo veè vrst Žrtev. Žrtve so bili možje, ki so bili vpoklicani v nemško vojsko, èe so hoteli ali ne, morali so se odzvati; ko so zaèeli naše ljudi izseljevati, je mnogo vojakov, ki so bili doma na dopustu, pobegnilo od vojakov k partizanom. Mnogi so tam prišli v smrt.
Najveèje žrtve pa so bili ljudje doma. V zadnjih treh letih vojne so bili pri hiši enkrat partizani, nato Nemci in še policija. Stalno so bili izpostavljeni zalezovanju. Za izgon ali smrt je zadostovalo, da kdo ni javil partizanov, èe so bili pri hiši, ali da je poslušal napaèen radijski program; kaj šele, èe so za koga zvedeli, da podpira partizane, zadosti je bilo, èe so le kaj posumili. Ljudi so muèili z zasliševanji, jih odgnali v zapor v Celovec, najveè pa v taborišèe Ravensbrück. Katarina Miklav-Haderlap je v taborišèu Ravensbrück zapisala: „Èe se pridemo nazaj v preljubi naš domaèi kraj, in èe veki bi minili, ne bomo krivcev pozabili... "
Odpustiti je treba, ali pozabiti tega ne smemo. Pravijo, da kdor zgodovino pozabi, jo ponovno doživi. V vojnem èasu so ljudje vedeli, kaj je dobro zanje, bili so moèni. Danes pa smo prosti in živimo v svobodi, pa nam manjka hrbtenica, da bi znali pokonèno hoditi.
Lepena, Podpeca in Koprivna so kraji, kjer sem iskala sledi in jih opisala. Seveda je bilo se veè ljudi v vojni in pri partizanih, pa so se vrnili domov. Danes je v teh krajih okrog 70 hiš ali stanovanj. Tudi takrat jih je bilo približno toliko. Veè hiš in kajž je opušèenih in se podirajo in propadajo. V glavnem se tod okrog pase živina. V vojnem èasu pa je bilo veliko veè ljudi, povpreèna družina je na kmetijah štela 10 do 20 èlanov, kar danes seveda ni veè tako.
V opisu sem naštela 57 vojnih žrtev, kar je za tak majhen kraj po mojem mnenju zelo veliko. Ne pozabimo jih in jih zapisimo v narodno zgodovino za vse èase.
Na koncu bi dodala izjavo bivšega avstrijskega državnega predsednika dr. Rudolfa Kirchschlägerja v Selah ob spominu na obglavljene žrtve in na vse tiste, ki so se uprli nacizmu: „ Vsi ti niso bili neèastni, temveè èasti in spoštovanja vredni ljudje! "
Vizija nam pa naj bo napis na kapelskem spomeniku zrtvam: „Mostovi rastejo iz vseh src in se vpno v vsa srca!"
(Koroski koledar 1997, str. 103-112)
